Svetovni dan rek

Domov ZanimivoLeave a Comment on Svetovni dan rek

Svetovni dan rek

Hoj! Si vedel/a, da je danes svetovni dan rek? Zdi se mi, da so reke skupaj z ostalimi vodnimi ekosistemi pogosto malce spregledane. Rečni ekosistemi nam zagotavljajo številne ekosistemske storitve. Za nas so pomembni z vidika oskrbe s pitno vodo, namakanja v kmetijstvu, pridobivanja električne energije iz hidroelektrarn, transporta, turizma in rekreacije. Najpomembnejše pride na koncu. Reke predstavljajo življenjski prostor številnim živalskim in rastlinskim vrstam. Človek je z umetnimi posegi v okolje močno preoblikoval današnjo podobo rek. Zreguliral je rečno strugo, da ne bi mogle prestopiti bregov.

Iz naravno izoblikovane vijugaste rečne struge, ki se je vila med vasicami, smo naenkrat dobili omejeno ravno črto. Človek je zasul vse tolmunčke in reke pregradil s kamni, s tem pa ni naredil usluge vodnemu živalstvu. Vse zaradi varnosti pred poplavami, da se razumemo. V Sloveniji je reguliranih večina večjih rek (npr. Drava, Sava, Mura). Reke so izrabljene tudi za pridobivanje električne energije (na njih so postavljene hidroelektrarne). Po duši sem zagreta okoljevarstvenica in totalno podpiram obnovljive vire energije. Žal pa z zajezitvijo rek in s samo postavitvijo HE močno posežemo v naravno okolje.

Posežemo v rečni tok, kar vpliva na temperaturo vode in hitrost vodnega toka. Kažejo se tudi negativni vplivi na živalstvo (pogin rib) in na rastlinstvo (sprememba v sestavi in št. vrst). Hidroelektrarne so problematične, ker predstavljajo oviro (rečne živali se ne morejo neovirano gibati po toku navzdol). Večina hidroelektrarn še zdaj nima ribjih stez! Če pa že, niso primerne za naše vrste rib (ka nam koristijo štenge za lososa). To onemogoča migracijo ribam, kar se posledično kaže tudi z njihovim poginom. Prvo jim namerno odvzamemo habitat, jim onemogočimo razmnoževanje in umik v hladnejšo vodo. Potem se pa čudimo, zakaj jih je čedalje manj.

Reke so podvržene takšnemu in drugačnemu onesnaževanju. Ljudje znamo biti res packi. Ne morem reči drugače. Prvo nasvinjamo rečne brežine. Potem v reke zmečemo na pol zgnite biološke odpadke, 1001 stvar iz plastike, ponucane in razpadle cote, kakšen picikl ali dva. Nočem vedeti, kaj vse. To vam lahko pove folk, ki na čistilnih akcijah vlači svinjarijo iz vode. V reke speljujemo fekalije, strupene snovi, odplake vseh sort. Tako zastrupimo cel ekosistem, potem se pa vprašamo, zakaj noter ni življenja. Kam so šle vidre in druge zavarovane vrste? P. S. Mislim, da bi ti tudi spi*** ali pa bi te pobralo, če bi mogel živeti v takšni svinjariji.

Folk, smeti ne sodijo v reke. Neprečiščena odpadna voda tudi ne. Mislim, to nas učijo že v vrtcu. Kako bi se pa vi počutili, če bi vam nekdo habitat (dom) polil z gnojnico, vas za dobro jutro vsak dan polulal, na dvorišče pred hišo odložil 1 tono odpadkov in vam v klet zakopal še ene par sodov radioaktivnih odpadkov? Vam v posteljo speljal še cev z greznico in v kuhinji več mesecev skupaj kompostiral ostanke hrane? Upam, da ste dojeli bistvo. Vedeti morate, da poleti vodotoke obremenjuje tudi turizem. Več obiskovalcev, več svinjarije. Gotovo iz biologije veste, da imajo reke (kot vsi vodni ekosistemi) tudi naravne samočistilne sposobnosti. Ja, v določeni meri se lahko očistijo same. Čudežev pač ni za pričakovati ob obilici onesnaženja. Če je svinjarije preveč, še naš sesalnik crk**.

Naša potočna postrv npr. počasi odmira zaradi visokih temperatur vode in zaradi fekalij! Da ne govorim, da si naše reke hitro prisvajajo tujerodne vrste organizmov. To so organizmi, ki so bili vneseni v novo okolje iz drugod (tujih držav). V reke so prišli namerno (smo jih mi naselili za lov/ribolov) ali nenamerno (turizem, slepi potniki). No, tu je tako zloglasna afera NUTRIJE! Bom rekla samo, da gre za tujerodno invazivno vrsto. Drugo zguglajte. Stvar je v tem, da tujerodne vrste (če se preveč namnožijo) porušijo naravno ravnovesje v ekosistemu, izpodrinejo domače vrste, lahko škodijo zdravju ali delajo gospodarsko škodo. Tako kot idioti v vsakdanjem življenju. Več jih je, slabše je.

Kaj lahko naredimo, da zavarujemo rečne ekosisteme? Reke bo potrebno čim prej vrniti v svoje prejšnje stanje (renaturalizacija). Recimo stop zajezovanju, hidroelektrarnam BREZ ustrezne ribje steze, onesnaževanju z odpadki in fekalijami ter tujerodnim invazivnim vrstam. Sam/a lahko za en dan postaneš okoljevarstvenik/ica in očistiš nasvinjano brežino reke (če opaziš odpadke). Odpadke ločuj v zato namenjene kante za smeti in jih ne meči v naravo. Ne vznemirjaj rečnih živalic in jih ne hrani! Pusti na miru obrežno vegetacijo (razen, če vidiš invazivke).

Pazi na tole! Kupljene tujerodne vrste živali ali rastlin nimajo česa iskati v vodotokih. Mogoče si “plant lover” in bi si rad/a umislil/a nekaj malega, zelenega in nezahtevnega, ki po možnosti še lepo cveti. Za tvoj DIY ribnik pred bajto. Hočeš nekaj eksotičnega, se razume. Požvižgaš se na naše avtohtone vrste in v neki special trgovini kupiš prikupno rastlinico. Izgleda bolj bogo, ti to vržeš v vodo in bo že samo zrastlo. Problem je, ko zraste in raste in še kar raste. Preraste cel ribnik in zaduši vse tam zraven. Kaj pa zdaj? Vrzimo bek. Tista reka tamle mimo bo idealna.

Se navdušuješ nad eksotičnimi živalcami? Rad/a bi imel/a neko kitajsko zlato ribico, neko želvico rdečevratko, čudnega kuščarja, ptičjega pajka za sosede (hec), neko pisano kačico. Ok, čedni so in ti bi to ful mel/a. Nabaviš. Ugotoviš, da je s tem preveč dela, da zavzame preveč placa in požre veliko preveč. Kmalu je nimaš več kam dati. Sam neki, predno jo vržeš v tisto reko tamle mimo. Če imaš šanso, jo vrni v trgovinico. Gotovo je v Sloveniji tudi kakšno zavetišče za eksote (zguglaj malo). Podari žival frendu ali mogoče sosedu. 3x premisli, preden kupiš. Ne moreš živalc (meni nič tebi, tebi nič) kar fu**** v bližnjo reko ali jezero, ko se jih naveličaš. Peace!

Crazy Unicorn

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Back To Top
Follow by Email
Instagram